[ Pobierz całość w formacie PDF ]
mi so 0 umeli zamolklo njih zeleni valovi in iz zelenih
valov so se dvigala bela telesa njegovih ljubic) in da se
mu ni videlo ne konca ne kraja. Kadar je zibal veter ko-
0 ate vrhove, je 0 umelo neskon�no morje. Tod okoli, na
mehkem mahu, v skritih lopah (rde�ero�asti, 0 iroki di-
vani so bili v teh lopah, takó globoko v senci, da jih je
�lovek komaj opazil), tod okoli je hodil z njimi, z ono
sino�i, s to nocoj &
Pred gledali0 �em je bilo �ivahno, ljudj� so stali ob
portalu ter kadili cigarete in se razgovarjali, vozovi so
prihajali in �ipke so 0 umele, ko so stopale iz vozov de-
bele, bogato oble�ene dostojne dame in vitke ljubice
ple0 astih trgovcev in izsesanih kavalirjev.
Jereb se je prestra0 il gne�e; bal se je, da bi se ne ob-
drgnil s svojim nespretnim komolcem, s svojo opra0 eno
obleko ob parfumirano, �isto toaleto ter si takó nakopal
neprijaznost in zaslu�eno zani�evanje lepe dame. Spla-
zil se je plah in poni�en ob zidu ter se napotil po stop-
124
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
nicah na tretjo galerijo. Ko je sedel na svoj prostor, se je
mahoma porde�ilo njegovo lice in vzdignil je glavo.
Pri0 el je zgodaj; galerije so bile �e precej polne, a spo-
daj v parterju je stalo med sede�i samó par starih �idov;
tudi lo�e so bile 0 e skoro prazne. In prijetno mu je bilo,
da je bil pri0 el takó zgodaj. Ves je bil poln trepetajo�e-
ga, pol veselega, pol bolestnega pri�akovanja. Mu�ilo ga
je, da bi stokal od bole�ine, ali ta bole�ina je bila raz-
ko0 no sladka, kot da bi mu trgali ljubice beli zobj� meso
iz telesa. Njegova lica so gorela in njegove 0 iroko odprte
o�� so sanjale po�eljive sanje.
Obleke so 0 umele, mnogo0 tevilne duri so se odpira-
le in zapirale, gledali0 �e se je polagoma polnilo. Gledal
je na levo, v lo�o prvega reda, tretjo od odra. Lo�a je bila
0 e temna in lotevala se ga je tiha, komaj zavedna boja-
zen. Bal se je same misli, da bi bilo vse pri�akovanje
prazno, da bi bil ves ve�er izgubljen, uni�en. Samó en-
krat se je vra�al takó iz gledali0 �a in ni se hotel spomi-
njati tiste neizmerno �alostne no�i; kakó, da bi jo �ivel
0 e enkrat, vso dolgo, prazno no�! & Nekdó se je zasme-
jal glasno v parterju in Jereb se je ozrl dol. Ko je dvignil
glavo, je bila lo�a razsvetljena in visoka, mlada, morda
komaj dvajsetletna �enska, je stala v ospredju. Jereb se
je sklonil; �ile na �elu in na sencih so se mu napele, takó
se mu je izlila kri v obraz in iz obraza v srce.
125
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Za njó je stal prileten, visok in ple�at �lovek; redke
las� je imel po�esane na ple0 o, ki se je dvigala precej
dale� iz obokanega �ela; njegov obraz je bil krepko re-
zan, toda lica so bila �e usehla in brez barve. Razgovar-
jala se nista mnogo; on je gledal s praznim, dolgo�asnim
pogledom po lo�ah in po parketu. Mimogred� se je ozrl
slu�ajno na galerijo in Jereb se je zdrznil pod njegovim
pogledom, osramo�en in prepla0 en, kot da bi ga bil kdo
sunil na cesti: �Neokretni �lovek, kaj nimate dovolj pro-
stora?�
Njen obraz je bil majhen, fin; skoro je izginil pod
krasno te�o svetlih, �are�erde�ih las. Velike temnosive
o�� so gledale iz tega drobnega obraza mirno in sanja-
vo; sanjav in skoro oto�en, truden smehljaj je le�al na
ustnicah, polnih in otro0 kih, kakor 0 e nedotaknjenih.
Polt na licih, na vratu, na razgaljenih ramah je bila takó
�isto, ble0 �e�e bela, kakor ni videl Jereb take mlade,
jutranje, neomade�evane belote 0 e nikoli v svojem �iv-
ljenju. Roke v naro�ju je sedela mirno, kot da bi vr0 ila ne
ravno neprijetno, a dolgo�asno dol�nost. O�� so ji bile
zastrte, brez ognja in �ivljenja; kakor da bi ne �utila sto-
tero pogledov, po�eljivo vsesanih v njene gole rame. Ni
ji bilo ne na veselje, ne na �alost, da so se dotikali ne�is-
ti, pijani pogledi njenih �are�ih las, njenega nedotak-
njenega in nedotakljivega drobnega obraza, njenega
vrat� in njenih polnih, polodprtih ustnic; ni se umika-
126
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
la vro�im, po�eljivim pogledom; nagibala se je celó ni�-
je, da je padala svetloba naravnost na njene bele rame
in na njen vrat, odgaljen globoko do mladih, polno raz-
vitih prs. Takó je vr0 ila svojo ne ravno neprijetno, a dol-
go�asno dol�nost.
Jereb ni sli0 al natanko, kaj so govorili na odru; tudi
poslu0 al ni posebno pazljivo. A bilo mu je prijetno, da so
igrali, govorili in prepevali; zeló so ga veselili glasovi vio-
lin, ki so zazveneli �asih jasno in zmagoslavno iz orkes-
tra. Leno, sladko �ustvo ga je objelo vsega; leglo mu je
celó na obraz in njegove ustnice so se smehljale. Bilo mu
je, kakor da bi se kopal, kot da bi le�al do ustnic v �isti,
mla�ni vodi, zaspan, prijetno len. In njegove o�� so se
igrale prav po otro0 ko. Gladile so po�asi, z lahnimi, lju-
beznivimi, kakor o�etovskimi pogledi njene bujne, �a-
re�erde�e las�, nato so drsali pogledi njegovi navzdol,
nekoliko vznemirjeni, nekoliko trepetajo�i, dol po niz-
kem, belem �elu, pobo�ali so mehke, ozke, lahno obo-
kane obrvi, napotili se po�asi na desno stran, dol k
drobnemu u0 escu, pol zakopanemu pod te�kimi, rde�i-
mi kodri, ukvarjali so se tam za trenotek s svetlim sma-
ragdom, ki si je bil izbral svoje mesto na tistem drob-
nem belem u0 escu, in potem so hiteli, oprezno in bo-
je�e, a pol �e pijani od ljubezni, od po�elenja preko
mehkih gorkih, belih lic mimo �udovito ustvarjenega,
prav majhno, neopazno vzbo�enega noska do tiste neiz-
127
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
rekljivo umetno zarezane �rte, do lahko privzdignjene
zgornje ustnice, ozrli so se spotoma z zado0 �enjem in
radostjo na vrsto krepkih belih zob, ki so gledali skrivaj
izza pol odprtih, vro�ih, napetih ustnic, in vsesali so se
naposled v te pol odprte, vro�e, napete ustnice, pili so
do pijanosti ter zdrknili pijani in polno�no razposajeni
dol preko ozke, okrogle, bele bradice najlep0 e, belo-
ble0 �e�e skalice na svetu , dol na vrat, na rame, na
polne rame, na kraljevski vrat, in pili so ter se igrali,
smejali se in se spotikali, in jecali od ne�istega veselja ter
se izgubili navsezadnje utrujeni od po�elenja in neza-
vedni �ez valovito in valujo�e belo brdo med dvoje pol-
nih devi0 kih, v tihem spanju se zibajo�ih prs & Takó
lepo so se zabavale njegove o�� &
Ali hitro je minilo vse veselje. Zadnji, ki se je poklonil
pred odrom ter pokazal ob tej priliki ob�instvu svojo
svetlo ple0 o, je bil debeli re�iser. Ljudj� so se gnetli pri
izhodih; parter je bil v trenotku prazen. Ona je vstala v
lo�i in tudi Jereb je hitel mimo garderob in po stopnicah
navzdol, da bi jo videl 0 e enkrat. V ve�i je bilo zeló �i-
vahno; od vseh stran� so hiteli ljudje h glavnemu izho-
du. Jereb se je oziral, ali ni je ugledal v gne�i in �e se je
bal, da je zamudil. Stisnil se je v kot ob velikih vratih,
gledal na obraze, ki so prihajali mimo njega ter dihal
v�se parfum, ki se je dvigal iz 0 ume�ih oblek. Ves 0 e sre-
�en in vznemirjen od u�ivanja, je pozabil v tem hipu
128
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
popolnoma n�se; �util se ni ne sme0 nega in ne nerodne-
ga in ni se zavedal, da bi blodil za ne�im nedose�nim.
S hitrimi koraki je pri0 la proti izhodu, visoka, vitka,
ogrnjena v dolg pla0 �. Njen spremljevalec je 0 el par ko-
rakov zadaj, nekoliko sklonjen, dolgo�asen in zaspan.
Jereb se je zdrznil; o�� so se mu omeglile in ob0 lo ga je
predrznoveselo, dotlej neznano razpolo�enje. Stopil je
med njó in njega, zadel se je obnjo, takó da je �util nje-
no gorko teló, opotekel se je ter ji stopil na pla0 �.
�Neokretni �lovek, kaj nimate dovolj prostora?�
On ga je prijel za ramo ter ga potisnil v stran, ona se
je ozrla nanj s hladnim pogledom. Nekdo se je zasme-
jal v bli�ini.
No� je bila mrzla, in Jereba je zeblo, da se je tresel. Pi-
hal je mo�en veter in oblaki so se podili po nebu &
To je hotel, ni mogo�e dvomiti o tem: poljubil bi jo bil
med velikimi vratmi, pri�o vseh ljudi o Bog!
�e zadnjikrat je zatrepetalo v njem, samó mimogred�
in komaj zavedno tisto predrzno razpolo�enje! Zakaj bi
je ne poljubil, �e bi me stvar veselila, in zakaj ne ba0 [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl rafalstec.xlx.pl
mi so 0 umeli zamolklo njih zeleni valovi in iz zelenih
valov so se dvigala bela telesa njegovih ljubic) in da se
mu ni videlo ne konca ne kraja. Kadar je zibal veter ko-
0 ate vrhove, je 0 umelo neskon�no morje. Tod okoli, na
mehkem mahu, v skritih lopah (rde�ero�asti, 0 iroki di-
vani so bili v teh lopah, takó globoko v senci, da jih je
�lovek komaj opazil), tod okoli je hodil z njimi, z ono
sino�i, s to nocoj &
Pred gledali0 �em je bilo �ivahno, ljudj� so stali ob
portalu ter kadili cigarete in se razgovarjali, vozovi so
prihajali in �ipke so 0 umele, ko so stopale iz vozov de-
bele, bogato oble�ene dostojne dame in vitke ljubice
ple0 astih trgovcev in izsesanih kavalirjev.
Jereb se je prestra0 il gne�e; bal se je, da bi se ne ob-
drgnil s svojim nespretnim komolcem, s svojo opra0 eno
obleko ob parfumirano, �isto toaleto ter si takó nakopal
neprijaznost in zaslu�eno zani�evanje lepe dame. Spla-
zil se je plah in poni�en ob zidu ter se napotil po stop-
124
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
nicah na tretjo galerijo. Ko je sedel na svoj prostor, se je
mahoma porde�ilo njegovo lice in vzdignil je glavo.
Pri0 el je zgodaj; galerije so bile �e precej polne, a spo-
daj v parterju je stalo med sede�i samó par starih �idov;
tudi lo�e so bile 0 e skoro prazne. In prijetno mu je bilo,
da je bil pri0 el takó zgodaj. Ves je bil poln trepetajo�e-
ga, pol veselega, pol bolestnega pri�akovanja. Mu�ilo ga
je, da bi stokal od bole�ine, ali ta bole�ina je bila raz-
ko0 no sladka, kot da bi mu trgali ljubice beli zobj� meso
iz telesa. Njegova lica so gorela in njegove 0 iroko odprte
o�� so sanjale po�eljive sanje.
Obleke so 0 umele, mnogo0 tevilne duri so se odpira-
le in zapirale, gledali0 �e se je polagoma polnilo. Gledal
je na levo, v lo�o prvega reda, tretjo od odra. Lo�a je bila
0 e temna in lotevala se ga je tiha, komaj zavedna boja-
zen. Bal se je same misli, da bi bilo vse pri�akovanje
prazno, da bi bil ves ve�er izgubljen, uni�en. Samó en-
krat se je vra�al takó iz gledali0 �a in ni se hotel spomi-
njati tiste neizmerno �alostne no�i; kakó, da bi jo �ivel
0 e enkrat, vso dolgo, prazno no�! & Nekdó se je zasme-
jal glasno v parterju in Jereb se je ozrl dol. Ko je dvignil
glavo, je bila lo�a razsvetljena in visoka, mlada, morda
komaj dvajsetletna �enska, je stala v ospredju. Jereb se
je sklonil; �ile na �elu in na sencih so se mu napele, takó
se mu je izlila kri v obraz in iz obraza v srce.
125
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
Za njó je stal prileten, visok in ple�at �lovek; redke
las� je imel po�esane na ple0 o, ki se je dvigala precej
dale� iz obokanega �ela; njegov obraz je bil krepko re-
zan, toda lica so bila �e usehla in brez barve. Razgovar-
jala se nista mnogo; on je gledal s praznim, dolgo�asnim
pogledom po lo�ah in po parketu. Mimogred� se je ozrl
slu�ajno na galerijo in Jereb se je zdrznil pod njegovim
pogledom, osramo�en in prepla0 en, kot da bi ga bil kdo
sunil na cesti: �Neokretni �lovek, kaj nimate dovolj pro-
stora?�
Njen obraz je bil majhen, fin; skoro je izginil pod
krasno te�o svetlih, �are�erde�ih las. Velike temnosive
o�� so gledale iz tega drobnega obraza mirno in sanja-
vo; sanjav in skoro oto�en, truden smehljaj je le�al na
ustnicah, polnih in otro0 kih, kakor 0 e nedotaknjenih.
Polt na licih, na vratu, na razgaljenih ramah je bila takó
�isto, ble0 �e�e bela, kakor ni videl Jereb take mlade,
jutranje, neomade�evane belote 0 e nikoli v svojem �iv-
ljenju. Roke v naro�ju je sedela mirno, kot da bi vr0 ila ne
ravno neprijetno, a dolgo�asno dol�nost. O�� so ji bile
zastrte, brez ognja in �ivljenja; kakor da bi ne �utila sto-
tero pogledov, po�eljivo vsesanih v njene gole rame. Ni
ji bilo ne na veselje, ne na �alost, da so se dotikali ne�is-
ti, pijani pogledi njenih �are�ih las, njenega nedotak-
njenega in nedotakljivega drobnega obraza, njenega
vrat� in njenih polnih, polodprtih ustnic; ni se umika-
126
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
la vro�im, po�eljivim pogledom; nagibala se je celó ni�-
je, da je padala svetloba naravnost na njene bele rame
in na njen vrat, odgaljen globoko do mladih, polno raz-
vitih prs. Takó je vr0 ila svojo ne ravno neprijetno, a dol-
go�asno dol�nost.
Jereb ni sli0 al natanko, kaj so govorili na odru; tudi
poslu0 al ni posebno pazljivo. A bilo mu je prijetno, da so
igrali, govorili in prepevali; zeló so ga veselili glasovi vio-
lin, ki so zazveneli �asih jasno in zmagoslavno iz orkes-
tra. Leno, sladko �ustvo ga je objelo vsega; leglo mu je
celó na obraz in njegove ustnice so se smehljale. Bilo mu
je, kakor da bi se kopal, kot da bi le�al do ustnic v �isti,
mla�ni vodi, zaspan, prijetno len. In njegove o�� so se
igrale prav po otro0 ko. Gladile so po�asi, z lahnimi, lju-
beznivimi, kakor o�etovskimi pogledi njene bujne, �a-
re�erde�e las�, nato so drsali pogledi njegovi navzdol,
nekoliko vznemirjeni, nekoliko trepetajo�i, dol po niz-
kem, belem �elu, pobo�ali so mehke, ozke, lahno obo-
kane obrvi, napotili se po�asi na desno stran, dol k
drobnemu u0 escu, pol zakopanemu pod te�kimi, rde�i-
mi kodri, ukvarjali so se tam za trenotek s svetlim sma-
ragdom, ki si je bil izbral svoje mesto na tistem drob-
nem belem u0 escu, in potem so hiteli, oprezno in bo-
je�e, a pol �e pijani od ljubezni, od po�elenja preko
mehkih gorkih, belih lic mimo �udovito ustvarjenega,
prav majhno, neopazno vzbo�enega noska do tiste neiz-
127
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
rekljivo umetno zarezane �rte, do lahko privzdignjene
zgornje ustnice, ozrli so se spotoma z zado0 �enjem in
radostjo na vrsto krepkih belih zob, ki so gledali skrivaj
izza pol odprtih, vro�ih, napetih ustnic, in vsesali so se
naposled v te pol odprte, vro�e, napete ustnice, pili so
do pijanosti ter zdrknili pijani in polno�no razposajeni
dol preko ozke, okrogle, bele bradice najlep0 e, belo-
ble0 �e�e skalice na svetu , dol na vrat, na rame, na
polne rame, na kraljevski vrat, in pili so ter se igrali,
smejali se in se spotikali, in jecali od ne�istega veselja ter
se izgubili navsezadnje utrujeni od po�elenja in neza-
vedni �ez valovito in valujo�e belo brdo med dvoje pol-
nih devi0 kih, v tihem spanju se zibajo�ih prs & Takó
lepo so se zabavale njegove o�� &
Ali hitro je minilo vse veselje. Zadnji, ki se je poklonil
pred odrom ter pokazal ob tej priliki ob�instvu svojo
svetlo ple0 o, je bil debeli re�iser. Ljudj� so se gnetli pri
izhodih; parter je bil v trenotku prazen. Ona je vstala v
lo�i in tudi Jereb je hitel mimo garderob in po stopnicah
navzdol, da bi jo videl 0 e enkrat. V ve�i je bilo zeló �i-
vahno; od vseh stran� so hiteli ljudje h glavnemu izho-
du. Jereb se je oziral, ali ni je ugledal v gne�i in �e se je
bal, da je zamudil. Stisnil se je v kot ob velikih vratih,
gledal na obraze, ki so prihajali mimo njega ter dihal
v�se parfum, ki se je dvigal iz 0 ume�ih oblek. Ves 0 e sre-
�en in vznemirjen od u�ivanja, je pozabil v tem hipu
128
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI
BESeDA
popolnoma n�se; �util se ni ne sme0 nega in ne nerodne-
ga in ni se zavedal, da bi blodil za ne�im nedose�nim.
S hitrimi koraki je pri0 la proti izhodu, visoka, vitka,
ogrnjena v dolg pla0 �. Njen spremljevalec je 0 el par ko-
rakov zadaj, nekoliko sklonjen, dolgo�asen in zaspan.
Jereb se je zdrznil; o�� so se mu omeglile in ob0 lo ga je
predrznoveselo, dotlej neznano razpolo�enje. Stopil je
med njó in njega, zadel se je obnjo, takó da je �util nje-
no gorko teló, opotekel se je ter ji stopil na pla0 �.
�Neokretni �lovek, kaj nimate dovolj prostora?�
On ga je prijel za ramo ter ga potisnil v stran, ona se
je ozrla nanj s hladnim pogledom. Nekdo se je zasme-
jal v bli�ini.
No� je bila mrzla, in Jereba je zeblo, da se je tresel. Pi-
hal je mo�en veter in oblaki so se podili po nebu &
To je hotel, ni mogo�e dvomiti o tem: poljubil bi jo bil
med velikimi vratmi, pri�o vseh ljudi o Bog!
�e zadnjikrat je zatrepetalo v njem, samó mimogred�
in komaj zavedno tisto predrzno razpolo�enje! Zakaj bi
je ne poljubil, �e bi me stvar veselila, in zakaj ne ba0 [ Pobierz całość w formacie PDF ]
