[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ostanejo divji golobi (grivarji in duplarji), pribe, klju-
na�i, liske, divje race, gosi in tudi
Hripavi
�erjavi
visoko kri�e,
na ju�no hite.
Po vseh svetih 0 e zmerom lete skozi na0 e kraje sever-
ne ptice, npr.: njivske gosi, race, sloke, �rne vrane in
kavke. Ves mesec listopad, v�asih 0 e tja do bo�i�a so
na0 e nezamrznjene vode vse polne severnih gostov.
Nekatere ptice lete podnevi, druge pono�i; prve na-
vadno visoko, druge pa nizko. Nekatere potujejo po-
samezno, druge v parih, spet druge pa v ve�jih ali manj-
0 ih dru�bah, ki spotoma vedno nara0 �ajo. Nekaterim
uidejo samice v posebni jati, samci pa gredo nekaj dni
pozneje za njimi. Manj0 e ptice lete raztresene brez reda,
ve�je pa, npr.: �erjavi, gosi, race itd., se rade postavijo
vrsto, najve� v podobi klina ali �rne V. Tako la�je re�e-
jo zrak in hitreje lete. Prvi v klinu najbolj trpi, zato se
tudi menjavajo. Kadar se eden utrudi, zaostane in na
njegovo mesto se pomakne drugi, utrujeni prvec pa se
zadnji postavi v vrsto. Na poti tudi po�ivajo in si i0 �ejo
85
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
hrano, slabi letalci za spremembo tudi tekajo naprej ali
pa plavajo. Vse take ptice, ki vsako leto ob svojem �asu
zapuste rojstni kraj ter potujejo vedno v isto smer v top-
lej0 e kraje, od koder se ob dolo�enem �asu spet vrnejo,
vse take ptice imenujemo selivke ali potnice.
Vsak otrok ve, da se vse na0 e ptice ne selijo, ampak da
mnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vse
tiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v naj-
huj0 i zimi znajo najti �e �e ne zadostne, pa vsaj najpo-
trebnej0 o hrano. Take stalne ptice so pri nas vrabec,
strnad, 0 �inkovec, povodni kos, str�ek, 0 oja, siva vrana,
ru0 evec, divji petelin in tudi nekateri ponirki in potap-
ljavci.
So pa 0 e nekatere ptice, ki jih ne moremo pri0 tevati
niti k selivkam niti k stalnim. Te ptice se namre� samo
umikajo prehudi zimi. Huje ko zima pritiska, dlje gredo;
�e pa je zima ugodna, ostanejo v svojem kraju. Tak po-
tepuh je npr. kos. Pozimi se s hribov pomakne v doline,
v hudi zimi gre �edalje dlje, ko pa zima malo popu0 �a,
je �e spet v doma�iji. Taki klate�i so tudi li0 �ki, popkar-
ji, �opasti 0 krjanci, brglezi, detli, krokarji in orli.
Cilji pti�jega potovanja so razli�ni. �tevilni ostanejo
�e v ju�ni Evropi, namre� po La0 kem, �panskem,
Gr0 kem, v Mali Aziji in po otokih; drugi pa prelete Sre-
dozemsko morje in prezimujejo v de�elah severne Afri-
ke, zlasti v Egiptu; nekateri, na primer lastovka, pasti-
86
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
ri�ica, kobilar, kukavica in 0 e druge, gredo tja v srednjo
Afriko. Dosti malih potnikov spotoma pogine. Veliko jih
po�ro z njimi vred potujo�e ujede, 0 e ve� jih ope0 a in
popada v morje, najgroznej0 i sovra�nik pa jim je �lovek.
Na milijone potujo�ih drobnih pti�kov polovi v nastav-
ljene mre�e in zanke in na limanice. Najhuje se jim godi
na La0 kem, kjer izza vsakega grma pre�i nanje lakomen
Lah, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima 0 e tako malo
mesa. Prav na La0 kem polovijo na ko0 e na0 ih najmilej-
0 ih pevcev: penic, ta0 �ic, slavcev, kova�kov in drugih.
Samo ob �velikem jezeru� (Lago maggiore) v gornji Ita-
liji jih na leto polove okoli 600. 000, v Neapeljski dragi
pa so v enem dnevu ujeli 100. 000 prepelic. Za vse po-
tujo�e ptice je velika sre�a, da jih afri0 ki narodi prijaz-
no sprejmejo v goste; �e bi tudi oni posnemali izobra�e-
ne Evropejce, bi bilo �e vseh davno konec. V tem bi se
za petje in muziko vneti Lahi in tudi mi Slovenci lahko
kaj nau�ili od �rnih divjakov.
�eprav ima toplo afri0 ko podnebje za na0 e selivke
obilno hrane, vendar nobena ne ostane tam. Za nje so
tiste de�ele vendarle tujina, zato tam tudi nobena ne
poje niti ne gnezdi. Ko se spomladi po na0 ih holmih za�-
ne tajati sneg, jim neki notranji glas govori, da v njihovi
doma�iji spet sije toplej0 e sonce in s �udnim nagonom
se vra�ajo v svoj rojstni kraj. Vra�ajo pa se v obrnjenem
redu. Katere so odhajale zadnje, se vrnejo prve, katere
87
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
pa so se najzgodneje odselile, prihajajo zadnje. Kakor na
jesen pri odhodu tako ljudje tudi spomladi po prihodu
ugibajo vreme. �e se namre� vra�ajo pozno in posami�
in �e ne za�no takoj zna0 ati gnezda, prerokujejo vre-
menski vede�i hladno pomlad. V�asih pa se tudi ptice
zmotijo in pridejo prezgodaj. Tako jih je na primer leta
1865 izredno dosti poginilo v poznem snegu in mrazu.
Vra�ajo�a se ptica poi0 �e svoj rojstni kraj in z veselim
petjem pozdravlja svoje gnezdo, v katerem se spet pri�-
ne novo �ivljenje, novo trpljenje.
88
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
Ptice, na0 e dobrotnice
tice pa niso samo na0 e ljubeznive prijateljice, am-
Ppak so tudi na0 e najve�je dobrotnice. �e bi iz na0 ih
krajev hipoma izginile vse ptice, bi bilo drevje po goz-
dih in vrtovih kmalu okle0 �eno in golo; seno�eti in polja
bi bila postri�ena in opusto0 ena do zadnje bilke, in to
vse brez kose in brez srpa. Temni roji vsakr0 nega 0 kod-
ljivega mr�esa, kakor so na primer �rvi, �u�ki, hro0 �i,
gosenice, metulji, molji, muhe, komarji, mravlje, mu0 i-
ce, kobilice, cvr�ki in 0 e druga taka drobna golazen, bi
v kratkem spravili vse rastje v ni�. �love0 ka mo� omaga
pred takim, �eravno majhnim, vendar stra0 nim sovra�-
nikom, ki se mu mora nazadnje umakniti tudi �lovek,
kar se je tu in tam �e tudi v resnici zgodilo.
Pti�i neutrudno preganjajo vso to nadle�no golazen,
pti�i skrbe, da se nikjer preve� ne zaredi, vedno so jim
za petami, znajo jih poiskati v njihovih najvarnej0 ih
kotih in skrivali0 �ih. Bistro pti�je oko ne zgre0 i niti naj-
manj0 ega �rvi�ka, ravno tako lahko opazi zeleno gose-
nico na zelenem listu kakor drobna sivkasta jajca pod
razpokano skorjo.
89
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
Kjer �lovek pusti ptice v miru, tam se rade ustalijo,
tam rade gnezdijo in taki kraji ne trpe toliko od po�re0 -
ne golazni. Le poglejmo vrt in polje samotnega hribov-
ca, ki je svojim orokom prepovedal loviti ptice in razdi-
rati gnezda. Njegovo zelje, repa in drugi poljski sade�i
so zdravi in neobjedeni, sadno drevje pa se jeseni 0 ibi
pod te�o obilnega sadja. Kako pusti in �alostni pa so po- [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl rafalstec.xlx.pl
ostanejo divji golobi (grivarji in duplarji), pribe, klju-
na�i, liske, divje race, gosi in tudi
Hripavi
�erjavi
visoko kri�e,
na ju�no hite.
Po vseh svetih 0 e zmerom lete skozi na0 e kraje sever-
ne ptice, npr.: njivske gosi, race, sloke, �rne vrane in
kavke. Ves mesec listopad, v�asih 0 e tja do bo�i�a so
na0 e nezamrznjene vode vse polne severnih gostov.
Nekatere ptice lete podnevi, druge pono�i; prve na-
vadno visoko, druge pa nizko. Nekatere potujejo po-
samezno, druge v parih, spet druge pa v ve�jih ali manj-
0 ih dru�bah, ki spotoma vedno nara0 �ajo. Nekaterim
uidejo samice v posebni jati, samci pa gredo nekaj dni
pozneje za njimi. Manj0 e ptice lete raztresene brez reda,
ve�je pa, npr.: �erjavi, gosi, race itd., se rade postavijo
vrsto, najve� v podobi klina ali �rne V. Tako la�je re�e-
jo zrak in hitreje lete. Prvi v klinu najbolj trpi, zato se
tudi menjavajo. Kadar se eden utrudi, zaostane in na
njegovo mesto se pomakne drugi, utrujeni prvec pa se
zadnji postavi v vrsto. Na poti tudi po�ivajo in si i0 �ejo
85
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
hrano, slabi letalci za spremembo tudi tekajo naprej ali
pa plavajo. Vse take ptice, ki vsako leto ob svojem �asu
zapuste rojstni kraj ter potujejo vedno v isto smer v top-
lej0 e kraje, od koder se ob dolo�enem �asu spet vrnejo,
vse take ptice imenujemo selivke ali potnice.
Vsak otrok ve, da se vse na0 e ptice ne selijo, ampak da
mnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vse
tiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v naj-
huj0 i zimi znajo najti �e �e ne zadostne, pa vsaj najpo-
trebnej0 o hrano. Take stalne ptice so pri nas vrabec,
strnad, 0 �inkovec, povodni kos, str�ek, 0 oja, siva vrana,
ru0 evec, divji petelin in tudi nekateri ponirki in potap-
ljavci.
So pa 0 e nekatere ptice, ki jih ne moremo pri0 tevati
niti k selivkam niti k stalnim. Te ptice se namre� samo
umikajo prehudi zimi. Huje ko zima pritiska, dlje gredo;
�e pa je zima ugodna, ostanejo v svojem kraju. Tak po-
tepuh je npr. kos. Pozimi se s hribov pomakne v doline,
v hudi zimi gre �edalje dlje, ko pa zima malo popu0 �a,
je �e spet v doma�iji. Taki klate�i so tudi li0 �ki, popkar-
ji, �opasti 0 krjanci, brglezi, detli, krokarji in orli.
Cilji pti�jega potovanja so razli�ni. �tevilni ostanejo
�e v ju�ni Evropi, namre� po La0 kem, �panskem,
Gr0 kem, v Mali Aziji in po otokih; drugi pa prelete Sre-
dozemsko morje in prezimujejo v de�elah severne Afri-
ke, zlasti v Egiptu; nekateri, na primer lastovka, pasti-
86
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
ri�ica, kobilar, kukavica in 0 e druge, gredo tja v srednjo
Afriko. Dosti malih potnikov spotoma pogine. Veliko jih
po�ro z njimi vred potujo�e ujede, 0 e ve� jih ope0 a in
popada v morje, najgroznej0 i sovra�nik pa jim je �lovek.
Na milijone potujo�ih drobnih pti�kov polovi v nastav-
ljene mre�e in zanke in na limanice. Najhuje se jim godi
na La0 kem, kjer izza vsakega grma pre�i nanje lakomen
Lah, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima 0 e tako malo
mesa. Prav na La0 kem polovijo na ko0 e na0 ih najmilej-
0 ih pevcev: penic, ta0 �ic, slavcev, kova�kov in drugih.
Samo ob �velikem jezeru� (Lago maggiore) v gornji Ita-
liji jih na leto polove okoli 600. 000, v Neapeljski dragi
pa so v enem dnevu ujeli 100. 000 prepelic. Za vse po-
tujo�e ptice je velika sre�a, da jih afri0 ki narodi prijaz-
no sprejmejo v goste; �e bi tudi oni posnemali izobra�e-
ne Evropejce, bi bilo �e vseh davno konec. V tem bi se
za petje in muziko vneti Lahi in tudi mi Slovenci lahko
kaj nau�ili od �rnih divjakov.
�eprav ima toplo afri0 ko podnebje za na0 e selivke
obilno hrane, vendar nobena ne ostane tam. Za nje so
tiste de�ele vendarle tujina, zato tam tudi nobena ne
poje niti ne gnezdi. Ko se spomladi po na0 ih holmih za�-
ne tajati sneg, jim neki notranji glas govori, da v njihovi
doma�iji spet sije toplej0 e sonce in s �udnim nagonom
se vra�ajo v svoj rojstni kraj. Vra�ajo pa se v obrnjenem
redu. Katere so odhajale zadnje, se vrnejo prve, katere
87
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
pa so se najzgodneje odselile, prihajajo zadnje. Kakor na
jesen pri odhodu tako ljudje tudi spomladi po prihodu
ugibajo vreme. �e se namre� vra�ajo pozno in posami�
in �e ne za�no takoj zna0 ati gnezda, prerokujejo vre-
menski vede�i hladno pomlad. V�asih pa se tudi ptice
zmotijo in pridejo prezgodaj. Tako jih je na primer leta
1865 izredno dosti poginilo v poznem snegu in mrazu.
Vra�ajo�a se ptica poi0 �e svoj rojstni kraj in z veselim
petjem pozdravlja svoje gnezdo, v katerem se spet pri�-
ne novo �ivljenje, novo trpljenje.
88
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
Ptice, na0 e dobrotnice
tice pa niso samo na0 e ljubeznive prijateljice, am-
Ppak so tudi na0 e najve�je dobrotnice. �e bi iz na0 ih
krajev hipoma izginile vse ptice, bi bilo drevje po goz-
dih in vrtovih kmalu okle0 �eno in golo; seno�eti in polja
bi bila postri�ena in opusto0 ena do zadnje bilke, in to
vse brez kose in brez srpa. Temni roji vsakr0 nega 0 kod-
ljivega mr�esa, kakor so na primer �rvi, �u�ki, hro0 �i,
gosenice, metulji, molji, muhe, komarji, mravlje, mu0 i-
ce, kobilice, cvr�ki in 0 e druga taka drobna golazen, bi
v kratkem spravili vse rastje v ni�. �love0 ka mo� omaga
pred takim, �eravno majhnim, vendar stra0 nim sovra�-
nikom, ki se mu mora nazadnje umakniti tudi �lovek,
kar se je tu in tam �e tudi v resnici zgodilo.
Pti�i neutrudno preganjajo vso to nadle�no golazen,
pti�i skrbe, da se nikjer preve� ne zaredi, vedno so jim
za petami, znajo jih poiskati v njihovih najvarnej0 ih
kotih in skrivali0 �ih. Bistro pti�je oko ne zgre0 i niti naj-
manj0 ega �rvi�ka, ravno tako lahko opazi zeleno gose-
nico na zelenem listu kakor drobna sivkasta jajca pod
razpokano skorjo.
89
DOMA�E IN TUJE �IVALI
BESeDA
Kjer �lovek pusti ptice v miru, tam se rade ustalijo,
tam rade gnezdijo in taki kraji ne trpe toliko od po�re0 -
ne golazni. Le poglejmo vrt in polje samotnega hribov-
ca, ki je svojim orokom prepovedal loviti ptice in razdi-
rati gnezda. Njegovo zelje, repa in drugi poljski sade�i
so zdravi in neobjedeni, sadno drevje pa se jeseni 0 ibi
pod te�o obilnega sadja. Kako pusti in �alostni pa so po- [ Pobierz całość w formacie PDF ]
