[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Zveãer je zatorej redno mesto na levo iz trga krenil na
desno v gostilno.
Kakor ga poznamo do zdaj, tega na0 ega junaka, ne more-
mo se ãuditi takim izpremembam.
Megla ga je poãastil torej 0 ele predzadnji dan pred veselico
s svojo vpisno polo.
»Krasno bode letos, gospod doktor,« hitel je neutrudljivi
aranÏer, »vse se bode udeleÏilo, trg in okolica. Rakete so iz-
borne, po goldinarju sem jih plaãal!«
Hrasta je malo neprijetno dirnilo, ko je oni imenoval oko-
lico. Spomnil se je Boletovih in Elze, katero je bil toliko ãasa
brez izgovora zanemaril.
»Kdo bo pri0 el iz okolice?« vpra0 a potem radovedno.
»I no! Meden, Boletovi, potem oni iz Predvora, zalo0 ka go-
spoda ali ni to dovolj?«
»Dovolj paã! A ti pridejo vsako leto; torej letos ne bo niã
lep0 e nego druga leta,« smeje se doktor. Pri tem je izroãil
Megli svoj donesek za vino in pivo.
»Mislite?« deje oni skrivnostno.
»A seveda,« posmehuje se Hrast, »va0 ih raket sem poza-
bil in morda ste mesto ene harmonike naroãili 0 tiri!«
»Ne, ne tako! Vedite, gospod doktor, nikomur 0 e nisem
povedal, pa nekaj sem vendar dobro naredil. To me bodo za-
vidali na0 i gospodje; morda 0 e celo vi?«
»Kaj vraga!« kliãe Hrast, neka slutnja se ga je bila polastila.
107
CIKLAMEN
BESeDA
»Pri Boletovih sem bil vãeraj!«
»A-a!«
»In tam sem dobil ono krasno gospo z Medenove prista-
ve «
»Kaj Ilovsko?« zakliãe doktor ter plane s stola.
»Glejte, glejte! Saj sem pravil, da me boste zavidali. Ime Ïe
dalj poznate nego jaz!«
»Ne, ne, zaãudil sem se le, kako sreão imate vi glede novih
znanstev!« reãe zopet doktor navidezno mirno; utripalo je pa
vendar vse po njem.
»Torej kaj ste opravili tam pri Boletovih?« nadaljuje ter
sede zopet k mizi.
»Vse sem povabil, tudi to krasno tujko, in na dalj0 e prigo-
varjanje vedite, jaz znam govoriti, kadar hoãem oblju-
bila je, da pride z Bole0 ko k na0 emu kresu. Soprog njen pa ne
more.«
»No, no! âestitam vam!«
»Pa to je 0 e skrivnost. Samo vam sem jo razodel, torej pro-
sim, molãite do tedaj r«
»Da jo vi pripeljete zmagonosno v na0 o druÏbo!« deje
Hrast porogljivo. »Ne bojte se, da bi izdajal va0 o skrivnost.
Molãal bom ko zid.«
Megla se je odpravljal.
»Stojte malo,« oglasi se Hrast 0 e en pot, »povejte mi, kako
je pri0 la ona tujka k Boletovim?«
»Vpra0 al nisem! Pa to bi morali vi bolje vedeti, ker ste
mnogokrat na Drenovem.«
»Dolgo me Ïe ni bilo gori!«
»Ah, tako! Jaz tudi raj0 i drugod ja0 em,« smeje se adjunkt.
108
CIKLAMEN
BESeDA
»Morda okrog pristave,« roga se oni. Jezilo ga je govorjen-
je tega gizdalina.
Megla nameÏika samosvestno.
»Kregala se ne bodeva, gospod doktor, in vi mi ne boste
poti gradili. Torej na svidenje!«
Rek0 i to, je zaloputnil Ïe duri za seboj.
Doktor je zrl z zaniãljivim pogledom za njim. Pa takoj po-
tem je vstal s stola ter z naglim korakom premeril sobo.
Imenovanje Katinke Ilovske po drugem in misel, da si bo-
deta ãez malo ãasa vendarle stala nasproti vse to ga je vno-
viã moãno razburilo. Proã je bil ves mir, proã ono sarkastiã-
no nadziranje samega sebe, s katerim se je posmehoval svo-
jim slabostim, svoji strasti.
»Videl jo bom, videl jo bom!« 0 epetal je ter mel si roki. »Pa
kako bo to svidenje? Kaj poreãe ona? Ah, niã, niã; ko tujca
naju bodo predstavili bode li barvo izpremenila? Pa
Elza? Poleg bode stala! Ah, kaj to! Saj nisem sedemnajst let
star!«
Enkrat se je bil doktor Ïe tolaÏil s tem izrekom; a bilo je to
v ravno nasprotnem sluãaju nego danes.
Stopil je k oknu ter pritisnil vroãe ãelo na steklo. Na oknu
v kozarcu vode pa so stale zopet roÏe, cel 0 opek, katerega mu
je pripravila skrbna hi0 na gospodinja; pa ta vonjava, ta duh
ni imel veã take moãi ko nekdaj one vijolice; to je bilo vse na-
vadno, vsakdanje, brez ognja! Le tu v njegovi glavi, v prsih, tu
je gorelo in peklo.
Opoldanski zvon ga je vzdramil.
»Neumnost, grozna neumnost!« siknil je ter zmajal rame,
kakor bi hotel nekaj otresti; obraz mu je bil nenavadno resen.
Ko je pa nekoliko trenutkov pozneje korakal ãez trg proti
109
CIKLAMEN
BESeDA
gostilni, kjer je zdaj navadno obedoval, bil je zopet stari dok-
tor Hrast.
110
CIKLAMEN
BESeDA
DVANAJSTO POGLAVJE [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl rafalstec.xlx.pl
Zveãer je zatorej redno mesto na levo iz trga krenil na
desno v gostilno.
Kakor ga poznamo do zdaj, tega na0 ega junaka, ne more-
mo se ãuditi takim izpremembam.
Megla ga je poãastil torej 0 ele predzadnji dan pred veselico
s svojo vpisno polo.
»Krasno bode letos, gospod doktor,« hitel je neutrudljivi
aranÏer, »vse se bode udeleÏilo, trg in okolica. Rakete so iz-
borne, po goldinarju sem jih plaãal!«
Hrasta je malo neprijetno dirnilo, ko je oni imenoval oko-
lico. Spomnil se je Boletovih in Elze, katero je bil toliko ãasa
brez izgovora zanemaril.
»Kdo bo pri0 el iz okolice?« vpra0 a potem radovedno.
»I no! Meden, Boletovi, potem oni iz Predvora, zalo0 ka go-
spoda ali ni to dovolj?«
»Dovolj paã! A ti pridejo vsako leto; torej letos ne bo niã
lep0 e nego druga leta,« smeje se doktor. Pri tem je izroãil
Megli svoj donesek za vino in pivo.
»Mislite?« deje oni skrivnostno.
»A seveda,« posmehuje se Hrast, »va0 ih raket sem poza-
bil in morda ste mesto ene harmonike naroãili 0 tiri!«
»Ne, ne tako! Vedite, gospod doktor, nikomur 0 e nisem
povedal, pa nekaj sem vendar dobro naredil. To me bodo za-
vidali na0 i gospodje; morda 0 e celo vi?«
»Kaj vraga!« kliãe Hrast, neka slutnja se ga je bila polastila.
107
CIKLAMEN
BESeDA
»Pri Boletovih sem bil vãeraj!«
»A-a!«
»In tam sem dobil ono krasno gospo z Medenove prista-
ve «
»Kaj Ilovsko?« zakliãe doktor ter plane s stola.
»Glejte, glejte! Saj sem pravil, da me boste zavidali. Ime Ïe
dalj poznate nego jaz!«
»Ne, ne, zaãudil sem se le, kako sreão imate vi glede novih
znanstev!« reãe zopet doktor navidezno mirno; utripalo je pa
vendar vse po njem.
»Torej kaj ste opravili tam pri Boletovih?« nadaljuje ter
sede zopet k mizi.
»Vse sem povabil, tudi to krasno tujko, in na dalj0 e prigo-
varjanje vedite, jaz znam govoriti, kadar hoãem oblju-
bila je, da pride z Bole0 ko k na0 emu kresu. Soprog njen pa ne
more.«
»No, no! âestitam vam!«
»Pa to je 0 e skrivnost. Samo vam sem jo razodel, torej pro-
sim, molãite do tedaj r«
»Da jo vi pripeljete zmagonosno v na0 o druÏbo!« deje
Hrast porogljivo. »Ne bojte se, da bi izdajal va0 o skrivnost.
Molãal bom ko zid.«
Megla se je odpravljal.
»Stojte malo,« oglasi se Hrast 0 e en pot, »povejte mi, kako
je pri0 la ona tujka k Boletovim?«
»Vpra0 al nisem! Pa to bi morali vi bolje vedeti, ker ste
mnogokrat na Drenovem.«
»Dolgo me Ïe ni bilo gori!«
»Ah, tako! Jaz tudi raj0 i drugod ja0 em,« smeje se adjunkt.
108
CIKLAMEN
BESeDA
»Morda okrog pristave,« roga se oni. Jezilo ga je govorjen-
je tega gizdalina.
Megla nameÏika samosvestno.
»Kregala se ne bodeva, gospod doktor, in vi mi ne boste
poti gradili. Torej na svidenje!«
Rek0 i to, je zaloputnil Ïe duri za seboj.
Doktor je zrl z zaniãljivim pogledom za njim. Pa takoj po-
tem je vstal s stola ter z naglim korakom premeril sobo.
Imenovanje Katinke Ilovske po drugem in misel, da si bo-
deta ãez malo ãasa vendarle stala nasproti vse to ga je vno-
viã moãno razburilo. Proã je bil ves mir, proã ono sarkastiã-
no nadziranje samega sebe, s katerim se je posmehoval svo-
jim slabostim, svoji strasti.
»Videl jo bom, videl jo bom!« 0 epetal je ter mel si roki. »Pa
kako bo to svidenje? Kaj poreãe ona? Ah, niã, niã; ko tujca
naju bodo predstavili bode li barvo izpremenila? Pa
Elza? Poleg bode stala! Ah, kaj to! Saj nisem sedemnajst let
star!«
Enkrat se je bil doktor Ïe tolaÏil s tem izrekom; a bilo je to
v ravno nasprotnem sluãaju nego danes.
Stopil je k oknu ter pritisnil vroãe ãelo na steklo. Na oknu
v kozarcu vode pa so stale zopet roÏe, cel 0 opek, katerega mu
je pripravila skrbna hi0 na gospodinja; pa ta vonjava, ta duh
ni imel veã take moãi ko nekdaj one vijolice; to je bilo vse na-
vadno, vsakdanje, brez ognja! Le tu v njegovi glavi, v prsih, tu
je gorelo in peklo.
Opoldanski zvon ga je vzdramil.
»Neumnost, grozna neumnost!« siknil je ter zmajal rame,
kakor bi hotel nekaj otresti; obraz mu je bil nenavadno resen.
Ko je pa nekoliko trenutkov pozneje korakal ãez trg proti
109
CIKLAMEN
BESeDA
gostilni, kjer je zdaj navadno obedoval, bil je zopet stari dok-
tor Hrast.
110
CIKLAMEN
BESeDA
DVANAJSTO POGLAVJE [ Pobierz całość w formacie PDF ]