[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ostanejo divji golobi (grivarji in duplarji), pribe, klju-
nai, liske, divje race, gosi in tudi
Hripavi
erjavi
visoko krie,
na juno hite.
Po vseh svetih 0 e zmerom lete skozi na0 e kraje sever-
ne ptice, npr.: njivske gosi, race, sloke, rne vrane in
kavke. Ves mesec listopad, vasih 0 e tja do boia so
na0 e nezamrznjene vode vse polne severnih gostov.
Nekatere ptice lete podnevi, druge ponoi; prve na-
vadno visoko, druge pa nizko. Nekatere potujejo po-
samezno, druge v parih, spet druge pa v vejih ali manj-
0 ih drubah, ki spotoma vedno nara0 ajo. Nekaterim
uidejo samice v posebni jati, samci pa gredo nekaj dni
pozneje za njimi. Manj0 e ptice lete raztresene brez reda,
veje pa, npr.: erjavi, gosi, race itd., se rade postavijo
vrsto, najve v podobi klina ali rne V. Tako laje ree-
jo zrak in hitreje lete. Prvi v klinu najbolj trpi, zato se
tudi menjavajo. Kadar se eden utrudi, zaostane in na
njegovo mesto se pomakne drugi, utrujeni prvec pa se
zadnji postavi v vrsto. Na poti tudi poivajo in si i0 ejo
85
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
hrano, slabi letalci za spremembo tudi tekajo naprej ali
pa plavajo. Vse take ptice, ki vsako leto ob svojem asu
zapuste rojstni kraj ter potujejo vedno v isto smer v top-
lej0 e kraje, od koder se ob doloenem asu spet vrnejo,
vse take ptice imenujemo selivke ali potnice.
Vsak otrok ve, da se vse na0 e ptice ne selijo, ampak da
mnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vse
tiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v naj-
huj0 i zimi znajo najti e e ne zadostne, pa vsaj najpo-
trebnej0 o hrano. Take stalne ptice so pri nas vrabec,
strnad, 0 inkovec, povodni kos, strek, 0 oja, siva vrana,
ru0 evec, divji petelin in tudi nekateri ponirki in potap-
ljavci.
So pa 0 e nekatere ptice, ki jih ne moremo pri0 tevati
niti k selivkam niti k stalnim. Te ptice se namre samo
umikajo prehudi zimi. Huje ko zima pritiska, dlje gredo;
e pa je zima ugodna, ostanejo v svojem kraju. Tak po-
tepuh je npr. kos. Pozimi se s hribov pomakne v doline,
v hudi zimi gre edalje dlje, ko pa zima malo popu0 a,
je e spet v domaiji. Taki klatei so tudi li0 ki, popkar-
ji, opasti 0 krjanci, brglezi, detli, krokarji in orli.
Cilji ptijega potovanja so razlini. tevilni ostanejo
e v juni Evropi, namre po La0 kem, panskem,
Gr0 kem, v Mali Aziji in po otokih; drugi pa prelete Sre-
dozemsko morje in prezimujejo v deelah severne Afri-
ke, zlasti v Egiptu; nekateri, na primer lastovka, pasti-
86
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
riica, kobilar, kukavica in 0 e druge, gredo tja v srednjo
Afriko. Dosti malih potnikov spotoma pogine. Veliko jih
poro z njimi vred potujoe ujede, 0 e ve jih ope0 a in
popada v morje, najgroznej0 i sovranik pa jim je lovek.
Na milijone potujoih drobnih ptikov polovi v nastav-
ljene mree in zanke in na limanice. Najhuje se jim godi
na La0 kem, kjer izza vsakega grma prei nanje lakomen
Lah, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima 0 e tako malo
mesa. Prav na La0 kem polovijo na ko0 e na0 ih najmilej-
0 ih pevcev: penic, ta0 ic, slavcev, kovakov in drugih.
Samo ob velikem jezeru (Lago maggiore) v gornji Ita-
liji jih na leto polove okoli 600. 000, v Neapeljski dragi
pa so v enem dnevu ujeli 100. 000 prepelic. Za vse po-
tujoe ptice je velika srea, da jih afri0 ki narodi prijaz-
no sprejmejo v goste; e bi tudi oni posnemali izobrae-
ne Evropejce, bi bilo e vseh davno konec. V tem bi se
za petje in muziko vneti Lahi in tudi mi Slovenci lahko
kaj nauili od rnih divjakov.
eprav ima toplo afri0 ko podnebje za na0 e selivke
obilno hrane, vendar nobena ne ostane tam. Za nje so
tiste deele vendarle tujina, zato tam tudi nobena ne
poje niti ne gnezdi. Ko se spomladi po na0 ih holmih za-
ne tajati sneg, jim neki notranji glas govori, da v njihovi
domaiji spet sije toplej0 e sonce in s udnim nagonom
se vraajo v svoj rojstni kraj. Vraajo pa se v obrnjenem
redu. Katere so odhajale zadnje, se vrnejo prve, katere
87
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
pa so se najzgodneje odselile, prihajajo zadnje. Kakor na
jesen pri odhodu tako ljudje tudi spomladi po prihodu
ugibajo vreme. e se namre vraajo pozno in posami
in e ne zano takoj zna0 ati gnezda, prerokujejo vre-
menski vedei hladno pomlad. Vasih pa se tudi ptice
zmotijo in pridejo prezgodaj. Tako jih je na primer leta
1865 izredno dosti poginilo v poznem snegu in mrazu.
Vraajoa se ptica poi0 e svoj rojstni kraj in z veselim
petjem pozdravlja svoje gnezdo, v katerem se spet pri-
ne novo ivljenje, novo trpljenje.
88
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
Ptice, na0 e dobrotnice
tice pa niso samo na0 e ljubeznive prijateljice, am-
Ppak so tudi na0 e najveje dobrotnice. e bi iz na0 ih
krajev hipoma izginile vse ptice, bi bilo drevje po goz-
dih in vrtovih kmalu okle0 eno in golo; senoeti in polja
bi bila postriena in opusto0 ena do zadnje bilke, in to
vse brez kose in brez srpa. Temni roji vsakr0 nega 0 kod-
ljivega mresa, kakor so na primer rvi, uki, hro0 i,
gosenice, metulji, molji, muhe, komarji, mravlje, mu0 i-
ce, kobilice, cvrki in 0 e druga taka drobna golazen, bi
v kratkem spravili vse rastje v ni. love0 ka mo omaga
pred takim, eravno majhnim, vendar stra0 nim sovra-
nikom, ki se mu mora nazadnje umakniti tudi lovek,
kar se je tu in tam e tudi v resnici zgodilo.
Ptii neutrudno preganjajo vso to nadleno golazen,
ptii skrbe, da se nikjer preve ne zaredi, vedno so jim
za petami, znajo jih poiskati v njihovih najvarnej0 ih
kotih in skrivali0 ih. Bistro ptije oko ne zgre0 i niti naj-
manj0 ega rvika, ravno tako lahko opazi zeleno gose-
nico na zelenem listu kakor drobna sivkasta jajca pod
razpokano skorjo.
89
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
Kjer lovek pusti ptice v miru, tam se rade ustalijo,
tam rade gnezdijo in taki kraji ne trpe toliko od pore0 -
ne golazni. Le poglejmo vrt in polje samotnega hribov-
ca, ki je svojim orokom prepovedal loviti ptice in razdi-
rati gnezda. Njegovo zelje, repa in drugi poljski sadei
so zdravi in neobjedeni, sadno drevje pa se jeseni 0 ibi
pod teo obilnega sadja. Kako pusti in alostni pa so po- [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl rafalstec.xlx.pl
ostanejo divji golobi (grivarji in duplarji), pribe, klju-
nai, liske, divje race, gosi in tudi
Hripavi
erjavi
visoko krie,
na juno hite.
Po vseh svetih 0 e zmerom lete skozi na0 e kraje sever-
ne ptice, npr.: njivske gosi, race, sloke, rne vrane in
kavke. Ves mesec listopad, vasih 0 e tja do boia so
na0 e nezamrznjene vode vse polne severnih gostov.
Nekatere ptice lete podnevi, druge ponoi; prve na-
vadno visoko, druge pa nizko. Nekatere potujejo po-
samezno, druge v parih, spet druge pa v vejih ali manj-
0 ih drubah, ki spotoma vedno nara0 ajo. Nekaterim
uidejo samice v posebni jati, samci pa gredo nekaj dni
pozneje za njimi. Manj0 e ptice lete raztresene brez reda,
veje pa, npr.: erjavi, gosi, race itd., se rade postavijo
vrsto, najve v podobi klina ali rne V. Tako laje ree-
jo zrak in hitreje lete. Prvi v klinu najbolj trpi, zato se
tudi menjavajo. Kadar se eden utrudi, zaostane in na
njegovo mesto se pomakne drugi, utrujeni prvec pa se
zadnji postavi v vrsto. Na poti tudi poivajo in si i0 ejo
85
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
hrano, slabi letalci za spremembo tudi tekajo naprej ali
pa plavajo. Vse take ptice, ki vsako leto ob svojem asu
zapuste rojstni kraj ter potujejo vedno v isto smer v top-
lej0 e kraje, od koder se ob doloenem asu spet vrnejo,
vse take ptice imenujemo selivke ali potnice.
Vsak otrok ve, da se vse na0 e ptice ne selijo, ampak da
mnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vse
tiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v naj-
huj0 i zimi znajo najti e e ne zadostne, pa vsaj najpo-
trebnej0 o hrano. Take stalne ptice so pri nas vrabec,
strnad, 0 inkovec, povodni kos, strek, 0 oja, siva vrana,
ru0 evec, divji petelin in tudi nekateri ponirki in potap-
ljavci.
So pa 0 e nekatere ptice, ki jih ne moremo pri0 tevati
niti k selivkam niti k stalnim. Te ptice se namre samo
umikajo prehudi zimi. Huje ko zima pritiska, dlje gredo;
e pa je zima ugodna, ostanejo v svojem kraju. Tak po-
tepuh je npr. kos. Pozimi se s hribov pomakne v doline,
v hudi zimi gre edalje dlje, ko pa zima malo popu0 a,
je e spet v domaiji. Taki klatei so tudi li0 ki, popkar-
ji, opasti 0 krjanci, brglezi, detli, krokarji in orli.
Cilji ptijega potovanja so razlini. tevilni ostanejo
e v juni Evropi, namre po La0 kem, panskem,
Gr0 kem, v Mali Aziji in po otokih; drugi pa prelete Sre-
dozemsko morje in prezimujejo v deelah severne Afri-
ke, zlasti v Egiptu; nekateri, na primer lastovka, pasti-
86
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
riica, kobilar, kukavica in 0 e druge, gredo tja v srednjo
Afriko. Dosti malih potnikov spotoma pogine. Veliko jih
poro z njimi vred potujoe ujede, 0 e ve jih ope0 a in
popada v morje, najgroznej0 i sovranik pa jim je lovek.
Na milijone potujoih drobnih ptikov polovi v nastav-
ljene mree in zanke in na limanice. Najhuje se jim godi
na La0 kem, kjer izza vsakega grma prei nanje lakomen
Lah, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima 0 e tako malo
mesa. Prav na La0 kem polovijo na ko0 e na0 ih najmilej-
0 ih pevcev: penic, ta0 ic, slavcev, kovakov in drugih.
Samo ob velikem jezeru (Lago maggiore) v gornji Ita-
liji jih na leto polove okoli 600. 000, v Neapeljski dragi
pa so v enem dnevu ujeli 100. 000 prepelic. Za vse po-
tujoe ptice je velika srea, da jih afri0 ki narodi prijaz-
no sprejmejo v goste; e bi tudi oni posnemali izobrae-
ne Evropejce, bi bilo e vseh davno konec. V tem bi se
za petje in muziko vneti Lahi in tudi mi Slovenci lahko
kaj nauili od rnih divjakov.
eprav ima toplo afri0 ko podnebje za na0 e selivke
obilno hrane, vendar nobena ne ostane tam. Za nje so
tiste deele vendarle tujina, zato tam tudi nobena ne
poje niti ne gnezdi. Ko se spomladi po na0 ih holmih za-
ne tajati sneg, jim neki notranji glas govori, da v njihovi
domaiji spet sije toplej0 e sonce in s udnim nagonom
se vraajo v svoj rojstni kraj. Vraajo pa se v obrnjenem
redu. Katere so odhajale zadnje, se vrnejo prve, katere
87
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
pa so se najzgodneje odselile, prihajajo zadnje. Kakor na
jesen pri odhodu tako ljudje tudi spomladi po prihodu
ugibajo vreme. e se namre vraajo pozno in posami
in e ne zano takoj zna0 ati gnezda, prerokujejo vre-
menski vedei hladno pomlad. Vasih pa se tudi ptice
zmotijo in pridejo prezgodaj. Tako jih je na primer leta
1865 izredno dosti poginilo v poznem snegu in mrazu.
Vraajoa se ptica poi0 e svoj rojstni kraj in z veselim
petjem pozdravlja svoje gnezdo, v katerem se spet pri-
ne novo ivljenje, novo trpljenje.
88
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
Ptice, na0 e dobrotnice
tice pa niso samo na0 e ljubeznive prijateljice, am-
Ppak so tudi na0 e najveje dobrotnice. e bi iz na0 ih
krajev hipoma izginile vse ptice, bi bilo drevje po goz-
dih in vrtovih kmalu okle0 eno in golo; senoeti in polja
bi bila postriena in opusto0 ena do zadnje bilke, in to
vse brez kose in brez srpa. Temni roji vsakr0 nega 0 kod-
ljivega mresa, kakor so na primer rvi, uki, hro0 i,
gosenice, metulji, molji, muhe, komarji, mravlje, mu0 i-
ce, kobilice, cvrki in 0 e druga taka drobna golazen, bi
v kratkem spravili vse rastje v ni. love0 ka mo omaga
pred takim, eravno majhnim, vendar stra0 nim sovra-
nikom, ki se mu mora nazadnje umakniti tudi lovek,
kar se je tu in tam e tudi v resnici zgodilo.
Ptii neutrudno preganjajo vso to nadleno golazen,
ptii skrbe, da se nikjer preve ne zaredi, vedno so jim
za petami, znajo jih poiskati v njihovih najvarnej0 ih
kotih in skrivali0 ih. Bistro ptije oko ne zgre0 i niti naj-
manj0 ega rvika, ravno tako lahko opazi zeleno gose-
nico na zelenem listu kakor drobna sivkasta jajca pod
razpokano skorjo.
89
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
Kjer lovek pusti ptice v miru, tam se rade ustalijo,
tam rade gnezdijo in taki kraji ne trpe toliko od pore0 -
ne golazni. Le poglejmo vrt in polje samotnega hribov-
ca, ki je svojim orokom prepovedal loviti ptice in razdi-
rati gnezda. Njegovo zelje, repa in drugi poljski sadei
so zdravi in neobjedeni, sadno drevje pa se jeseni 0 ibi
pod teo obilnega sadja. Kako pusti in alostni pa so po- [ Pobierz całość w formacie PDF ]